Objave

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljevanju: Zakon) je v veljavo stopil dne 29. 3. 2020 ter bo prenehal veljati 18 mesecev od prenehanja razlogov za sprejetje Zakona.

Temeljni namen Zakona je odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode in ohranitev finančne stabilnosti v Republiki Sloveniji v zvezi s posledicami razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije.

Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, mora odobriti kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe  za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo ter kreditojemalec izpolnjuje pogoj, ki so določeni s tem Zakonom. Banka in kreditojemalec se lahko sporazumeta tudi za drugačen, za kreditojemalca ugodnejši odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe.

Kdo lahko uveljavlja odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe?

Za kreditojemalca, ki lahko uveljavlja odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, se šteje:

• gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in ima sedež v Republiki Sloveniji;
• zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Kako lahko kreditojemalec uveljavlja odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe?

Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. Nekatere banke so na spletnih straneh že objavile obrazce vlog.

V vlogi mora kreditojemalec izkazati:

• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
• fizična oseba ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.

Opis poslovnega položaja mora vsebovati:

1. navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo insolventnost, oziroma zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko;
2. načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.

Kreditojemalcu, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba ni treba priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede le vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Kreditojemalec, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike družbe, pa mora še posebej utemeljiti in opisati poslovni položaj, saj se za velike družbe pričakuje, da imajo vzpostavljene ustreznejše varovalke za varovanje likvidnosti, zato morajo posebej utemeljiti, da bi plačilo obveznosti do bank ogrozilo njihovo solventnost.

Kaj pomeni odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe?

Odlog plačila po tem Zakonu pomeni:

• prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga;
• končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki je namenjena kot zavarovanje kreditne pogodbe po izteku obdobja odloga plačila; naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe;
• po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe;
• v obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.

Upravičeni kreditojemalec bo lahko odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe uveljavljal tudi za kreditne pogodbe, ki bodo na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega Zakona.

Obveznosti kreditojemalcev, ki so zahtevali odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe

Kreditojemalec, ki mora pripraviti opis poslovnega položaja, mora tudi  enkrat mesečno poročati banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja.

Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:

• kreditojemalec redno mesečno ne poroča banki
• na podlagi poročanja kreditojemalca in drugih podatkov o kreditojemalcu, s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila upravičeno;
• ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.

Banka, ki kreditojemalcu neutemeljeno ne bi odobrila odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, se lahko kaznuje za prekršek z globo od 80.000 EUR do 250.000 EUR.

Kreditojemalec, ki je v opisu poslovnega položaja navedel neresnične podatke, se lahko kaznuje za prekršek z globo od 2500,00 EUR do 250.000,00 EUR. Višina globe je odvisna od velikosti družbe.

Kaj odlogi plačil obveznosti iz kreditnih pogodb konkretno pomenijo za banke?

Če bodo razlogi za sprejetje Zakona trajali še nekaj časa, je nevarnost, da se bo veliko število posojil štelo kot »slaba posojila« oz. »non-performing loans«, kar pa bi lahko močno vplivalo na zagotavljanje likvidnosti in kapitalske ustreznosti bank.

Zato predpostavljamo, da bodo banke zelo temeljito pregledovale vloge kreditojemalcev za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe in ocenile, ali je kreditojemalec predhodno že sam v celoti izvedel vse ukrepe za odpravo nelikvidnosti.

Odvetniška pisarna ČAD

Odvetniška pisarna ČAD je na slovenskem in mednarodnem trgu vzpostavljena kot »butična« odvetniška pisarna z večletno tradicijo kakovostnega in visoko strokovnega opravljanja odvetniških storitev. Kot samostojna odvetniška pisarna deluje že skoraj četrt stoletja in je v vseh letih delovanja pridobila visok ugled ter številne izkušnje, ki se kažejo kot rezultat večletnega sodelovanja z najrazličnejšimi strankami, vse od posameznikov do velikih multinacionalnih podjetij s prisotnostjo na mednarodnem trgu.

Odvetniška pisarna Čad v luči trenutnih izrednih razmer zaradi epidemije SARS-CoV-2 podpira gibanje »Ostani doma« in aktivno prispeva k preprečitvi širjenja virusa, zato so vam vsi sodelavci na voljo prek različnih sredstev elektronskega komuniciranja, predvsem pa prek

• elektronske pošte: info@cad-op.si; lex@cad-op.si;
• družabnega omrežja LinkedIn; in
• telefonskih številk: +386 (0)41 745 755; +386 (0)31 273 464.

Trenutne razmere so vse prej kot običajne in predstavljajo za vse nas izziv, s katerim se moramo soočiti, si medsebojno pomagati, se podpirati ter stopiti skupaj. Odvetniška pisarna Čad je odvetniška pisarna na vaši strani in vam bo nudila vso podporo, ki jo potrebujete, da skupaj prebrodimo težke čase.

Ljubljana, dne 8. 4. 2020

Kristian Schulz in Matic Čad, odvetniška pripravnika

Ta prispevek nima narave pravnega mnenja, vse informacije vsebovane v tem dokumentu so informativne narave in temeljijo na veljavni zakonodaji ter so pridobljene iz javno dostopnih virov. Odvetniška pisarna Čad ne jamči za točnost informacij in ne prevzema nikakršne odgovornosti za kakršno koli škodo oziroma stroške v povezavi z morebitno uporabo v tem dokumentu predstavljenih informacij.